Natisni

Razvaline gradu Kačnik ali Kačjega gradu so še vedno dovolj impozantne, da jih zlahka uzremo na hribu v Lokovini. V nas vzbujajo številna ugibanja predvsem o tem, kakšen je bil videti grad v času svoje največje moči.
Stroka se opira na iskanje prvotne gospoščine na bližnjem gradu Ranšperk, ki je izpričan leta 1208, a se že leta 1335 omenja kot »stara hiša«, kar pomeni, da so v njegovi bližini medtem pozidali nov grad. Tega prvič omenjajo leta 1275, že 1346. pa je Eberhard Dobrnski zastavil svoj grad Dobrno krškemu stolnemu kapitlju za 120 oglejskih funtov, pozneje pa se znajde v posesti ptujskih gospodov. Leta 1613 so gospoščino prodali Gačnikom. Leta 1666 je cesar Leopold I. povzdignil takratnega lastnika Dobrne, Janeza Matijo Gačnika, v plemiški stan s predikatom von und zu Schlangenberg auf Schlangenburg; od tod izvira slovenska skovanka za ime gradu – Kačji grad. Leta 1769 je grajsko stavbo kupil Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški, a jo je že čez tri leta moral ponoči, skupaj s svojo družino in služabniki, zapustiti, ker se je grad začel podirati. Dienersberški si je čez dve leti postavil v dolini nov dvorec, ki je podedoval ime starega gradu.

kacji grad